V kolikor po spletu iščete informacije o zdravstvenih stanjih, se najprej prepričajte o verodostojnosti ponudnika informacij. Na spletu objavljene informacije so lahko zelo različne kakovosti in lahko celo zavajajo, zato bodite pri informacijah na spletu zelo previdni.

Suha koža je v jesenskem in zimskem času pogosta težava. Koža, ki je suha, je na otip hrapava, prekrita z luskami in razpokami, velikokrat tudi srbi in peče. Na suhi koži se pogosto pojavijo pordela, luščeča se žarišča, ki jih strokovno imenujemo ekcemi. Vzroki suhe kože so različni.

Ko brezskrbno ležimo na plaži, se že iz navade namažemo s sončno kremo, da se obvarujemo pred soncem. Ko pa se popoldne odpravimo na sprehod, pa velikokrat pozabimo na nevarnost in se ne zavedamo, da nam lahko sonce škodi tudi takrat. Zato moramo takrat prav tako zaščititi našo kožo.

Ponavadi so med prazniki mize vedno obložene z najrazličnejšimi dobrotami, ki se jim ne moremo upreti. Ali obstajajo kakšni triki, da letos ne bi podlegli skušnjavi?

Pravilno delovanje imunskega sistema je temelj zdravja. Naš organizem nenehno prihaja v stik z bakterijami, virusi, glivami in zajedavci; vdihujemo jih, uživamo jih s hrano in pijačo, ob poškodbah pa v naše telo lahko vstopajo tudi preko kože.

V prispevku vam bomo predstavili nekaj preprostih ukrepov, ki nam lahko pomagajo pri pripravi na spremembo sezone ter preprečevanju nekaterih pogostih zdravstvenih težav, ki se pojavijo ob prehodu iz zime v pomlad. Obravnavali bomo načine, kako lahko okrepimo svoj imunski sistem, izboljšamo svoje razpoloženje ter spodbudimo fizično in mentalno počutje v spomladanskih mesecih.

V Sloveniji je sonce za nastanek vitamina D dovolj močno le od aprila do oktobra, zato se pozimi skoraj ne more tvoriti. Raziskava iz leta 2019 je pokazala, da kar 4 od 5 odraslih prebivalcev Slovenije 6 mesecev v letu (od novembra do aprila) niso zadostno preskrbljeni z vitaminom D.

Alergijske ali preobčutljivostne reakcije so imunski odzivi, ki poškodujejo telesna tkiva. IgE so protitelesa, ki delujejo kot del imunskega sistema, in sicer kot obramba pred tujki. Ko je človek z nagnjenostjo k alergijam prvič izpostavljen potencialnemu alergenu (delček prahu, rastlinski pelod, zdravilo, hrana) ta oseba postane občutljiva.